Terapija z zvokom

Zaprite oči za nekaj trenutkov in poslušajte svet okoli vas. Kaj slišite? Sirene avtomobilov, glasbo iz avdio naprav, promet, ptice. Lahko pa slišite nežne dežne kapljice, smejanje otrok ali celo odmev simfoničnega koncerta.
Terapevti z zvokom pravijo, da kar slišimo nam lahko pomaga ali nam škodi. Zvok, še posebej glasba, ima možnost zdravljenja in sproščanja. Prav tako lahko sprosti energijo in pomaga telesu ozdraveti.
Terapevti uporabljajo zvok, še posebej glasbo, da pomagajo ljudem z različnimi problemi, od Alzeheimerjeve bolezni do zobobola. Uporabljajo naprave s posebnimi visokimi zvoki, da pomagajo ozdraviti mehka telesna tkiva in da slikajo zarodke v telesih. Raziskovalci so naredili vrsto študij, ki ugotavlja, da ima glasba zmožnost omiliti bolečine, izboljšati spomin in zmanjšati stres.

Toda kako vam zvočna terapija lahko pomaga? Obstaja možnost, da jo že uporabljate. Lahko poslušate glasbo, ki vam umiri um in sprosti telo. Ali pa se odločite za sprehod skozi gozd in poslušajte zvoke narave. Sprehodite se ob morski obali in poslušajte valove. Igrajte inštrument.

Zgodovina harmonije

Človeštvo že dolgo pozna zdravilno moč zvoka. Pred približno 2500 leti je Grški matematik in filozof Pitagora razvil teorijo zvoka. Ugotovil je, kateri zvoki bodo njegovim študentom pomagali se bolj zbrati, kateri bodo povečali storilnost, zaradi katerih bodo bolje zaspali. V Bibliji je omenjen David in njegova harfa. Zaradi igranja je kralj Saul izgubil stik z realnostjo. Charles Darwin je verjel, da so praljudje uporabljali zvoke kot klice ženskega spola na parjenje.
Dr. Halpern pravi da učinki zvoka še niso raziskani. Nihče ne ve, kako zvok res deluje na telo. Vsi zvoki vibrirajo z določenimi valovi energij. Imajo različne variabile, ki dajo zvoku specifično obliko. Med drugim ima vsak zvok različno valovno dolžino, frekvenco, intenziteto. Glavni senzor v našem telesu je uho. Koža, kosti, tekočine in živci v ušesu pomaga zbirati zvočne valove in pošilja impulze v možgane. Zvok ima lahko tudi zelo velik učinek na bitje srca. Srce bo sledilo ritmu zvoka in posledično se bo utrip povečal ali upočasnil. Če poslušate glasbo z hitrim razbijanjem bobnov, bo srce začelo biti hitreje. Če poslušate počasnejšo pesem, bo srce bilo počasneje.
To stvar je mogoče tudi preveriti v praksi. Zvoki imajo tudi vpliv na dihanje, krvni pritisk in napetost v mišicah in posledično se lahko sprostijo tudi endorfini v telesu. Vsi ti faktorji lahko omogočijo telesu, da si povrne energijo in se pozdravi. Ena od teorij trdi, da zvočni valovi direktno vplivajo na dele telesa. Znanost že dolgo ve, da vsak atom vibrira, to je oddaja zvočne valove. Ker telo sestavljajo atomi, vsi oddajajo zvočne valove. Nekateri terapevti verjamejo, da se ti zvočni valovi spremenijo v nihanje, ko telo prizadene bolezen. Ta tehnika, drugače imenovana kot cimatična terapija, je uporabljena s strani zdravilcev, akupunkturistov, osteopatov in drugih. Teorija pravi, da zvočni valovi lahko uravnotežijo energijske centre ali čakre v telesu in tako telo vzpostavi ponovno harmonijo.
Vzhodna filozofija trdi, da ima telo 7 čaker, ki nadzorujejo funkcije telesa in tok energije v telesnih organih. Čakre vibrirajo s specifičnimi frekvencami, ki so podobne zvokom na zvočni lestvici. Ko pride do porušenja ravnovesja v čakrah, ki ga lahko povzroči stres, bolezen ali drugi dejavniki, se frekvence disharmonizirajo. Če poslušamo določeno glasbo, se te vibracije lahko zopet uravnovesijo.

Znanost zvoka

Čeprav raziskave na področju še niso dokončane, obstaja mnogo dokazov da zvok lahko vpliva na več dejavnikov v telesu, od zmanjšanja stresa do povečanja miselnih sposobnosti. Veliko študij dokazuje, da glasba lahko zmanjša bolečine ali prestrašenost med kirurškimi procesi. Nemški raziskovalci so ugotovili, da so pacienti med gastroskopskim pregledom imeli v krvi nižje stopnje stresnih hormonov, medtem ko so poslušali sprostitveno glasbo. Zobozdravniki že dolgo poznajo efekt zvoka. Leta 1960 je Bostonski zobozdravnik Wallace Gardner napisal glasbo, ki je popolnoma izničila bolečino pri 65 % od 1000 testiranih pacientov. Dodatnih 25 % pacientov so imeli zalo blage bolečine in niso potrebovali anestezije.
Študija v Irvine, Kaliforniji, je pokazala, da glasba lahko izboljša miselno sposobnost. Študentje, ki so poslušali glasbo Mozarta 10 minut, so dosegli višji rezultat na inteligenčnem testu kot pa prej, ko so samo sedeli v tišini. Veliko zdravnikov uporablja glasbo pri delu s pacienti z motnjami govora, Alzeheimerjevo boleznijo in žrtvami poškodb glave.
Nova veja terapije z zvokom, ki se imenuje thanatologija, pomaga pri lajšanju čustvenih in fizičnih simptomov pacientov v končnem stadiju bolezni. Začetnica thanatologije Therese Schroeder-Sheker, uporablja glasbo harfe in glasu, podobno glasbi, ki so jo uporabljali srednjeveški menihi, pri tolaženju ljudi, ki umirajo.

Zvočni nasvet

Trenirani zvočni terapevt uporablja veliko orodij, kot so zvočne vilice, glasbene instrumente, posnetke glasbe. Veliko bolnišnic, domov za ostarele in rehabilitacijskih centrov ponuja skupinsko terapijo kot del zdravljenja. Če želite izvajati zvočno terapijo sami, strokovnjaki trdijo, da lahko nekatere tehnike uporabljate doma. Večina teh tehnik uporablja posnet material, da poživlja telo in um.
Vsakdo drugače reagira na posneto glasbo. Nekomu lahko zvok violin pomaga postati sproščen, nekdo drug pa violin ne mara in zato bo postal nemiren. Z glasbo boste morali eksperimentirati, da ugotovite, kateri stil vam najbolj odgovarja. Klasična glasba je pogosto dobra izbira za zvočno terapijo, vendar nekateri eksperti trdijo, da ni idealna. Baročna glasba ima navadno počasnejši tempo, dovolj počasen da upočasni bitje srca v telesu. Vendar se tempo včasih med pesmijo spremeni. Veliko skladateljev sedaj piše glasbo posebej za terapevtsko uporabo. Večina te glasbe pade v kategorijo New Age. Ta glasba ima namen stimulirati relaksacijo. Glasbene trgovine imajo navadno veliko izbire New Age glasbe. Popularna glasba prav tako lahko deluje sproščujoče na nekatere ljudi. Toda glasna moderna glasba (npr. rokenrol, metal) lahko celo oslabi mišice ljudi, ki takšno glasbo poslušajo. Mnogi ljudje mislijo, da jih takšna glasba relaksira. Vendar jih v bistvu zmede.
Najboljši način da preverimo katera glasba deluje sproščujoče na nas je, da preverimo pulz in hitrost dihanja, npr. pred začetkom poslušanja in nato še po koncu glasbe. Če je pulz in dihanje počasnejše, glasba sproščujoče deluje na nas. Strokovnjaki trdijo, da naj iščemo naravne zvoke, kot je recimo zvok vetra itd.