Zdrava prehrana

Ali lahko vegetarijanska prehrana prepreči oz. izboljša zdravje človeka?
Znanstveniki pravijo da lahko. Ugotovili so, da je uživanje mesne hrane tesno povezano s smrtnimi boleznimi kot so obolenja srca, rak.

Poznamo več oblik vegetarjanstva:

• OVO-LAKTO-VEGETARJANSTVO - nemesna prehrana, jajca, mleko in mlečni izdelki
• VEGANSTVO - prehrana brez mesa, jajc in drugih izdelkov živalskega izvora (celo medu)
• PRESNOJEDSTVO - prehranjevanje s hrano, ki ni bila toplotno "obdelana" - surovo sadje, zelenjava, oreščki

Leta 1961 so bili ameriški zdravniki mnenja, da lahko 97 odstotkov srčnih bolezni preprečimo z vegetarijansko prehrano. Ugotovili so, da je uživanje mesa, razen kajenja in pitja alkohola, eden najpogostejših vzrokov smrti. Mesna prehrana povzroča povišano stopnjo holesterola v krvi, ki je eden glavnih krivcev za srčna obolenja. Nabira se na žilnih stenah, zmanjšuje pretok krvi v srce in povzroča krvne strdke in posledično srčni infarkt.

Raziskave v zadnjih 20 letih so tudi jasno pokazale, da je uživanje mesa tesno povezano z rakom na debelem črevesju, danki, dojkah in maternici. Te vrste raka so zelo redke med vegetarijanci.

Zakaj je človek, ki se prehranjuje z mesno prehrano bolj nagnjen k tem boleznim?
Eden od razlogov, ki ga navajajo znanstveniki je ta, da človeško telo enostavno ni grajeno za prebavo mesa. Meso se hitro razkraja in tvori toksične snovi, zato imajo mesojede živali krajše črevesje od človeškega, tako da se toksini lahko hitreje izločijo. Človek ima daljše črevesje, zato se toksini težko takoj izločijo iz telesa. Nalagajo se v njegove ledvice, povzročijo »putiko«, artritis, revmo in celo raka.

Razen tega mesu dodajajo kemikalije, ker se hitro razkraja. Mesna industrija zato dodaja nitrate, nitrite in druge konzervanse, da meso ostane lepe rdeče barve. Tudi kmetje velikokrat dodajajo razna zdravila, pomirjevala h krmi in živali cepijo z antibiotiki. Te kemikalije preidejo v žival že pred njenim rojstvom in ostanejo v njej celo življenje. Človek nato akumulira s hrano vse te dodatke.

Nekateri zdravniki trdijo še danes, da je mesna prehrana esencialna za preživetje in da vegetarijancem primanjkuje vitamina B12 in beljakovin. Vendar kako potem razložiti fenomen prehrane v Indiji, kjer je večina prebivalcev vegetarijancev že vse življenje. Strokovnjaki so ugotovili, da v bistvu ne potrebujemo toliko beljakovin in da je dnevna potreba le 30 do 45 gramov.
Zadostno količino beljakovin in vitamina B12 dobimo iz raznolike vegetarijanske prehrane, saj znanstveniki ugotavljajo, da prekomerna količina zaužitih beljakovin povzroča raka in obolenja srca. Zmanjšuje tudi telesno energijo.

Tudi druge raziskave dokazujejo, da so vegetarijanci pri fizičnih naporih vzdržali dva do trikrat več časa kot ne-vegetarijanci.

Tudi z vidika gospodarnosti je mesna prehrana vzrok podhranjenosti v manj razvitih državah. Žito, ki je hrana za ljudi, je potrebno za hrano živali, iz katerih kasneje dobimo meso. V Ameriki uporabijo več kot 90 % žita za krmo živali. To je ogromna potrata žita. Za vsakih 16 kilogramov žita, dobimo le kilogram mesa. Če bi bili vsi ljudje vegetarijanci, gotovo ne bi bilo pomanjkanja hrane po svetu. Samo 10 odstotno zmanjšanje proizvodnje mesa, bi lahko nahranilo 60 milijonov ljudi.
V bogatejših predelih sveta ne tratijo le svojih žit, ampak uporabljajo hrano iz revnih držav. Dr Georg Borgstrom celo ocenjuje, da tretjina pridelka arašidov iz Afrike, konča v želodcih živali v zahodni Evropi. Arašidi pa imajo prav toliko beljakovin kot meso.

Zaradi proizvodnje mesa zelo trpi tudi okolje. Odplake iz klavnic zelo onesnažujejo reke in pitno vodo. Proizvodnja mesa rabi tudi zelo veliko čiste pitne vode.

Paul in Anne Ehrlich ugotavljata npr. da je za pridelavo kilograma moke potrebnih samo 60 litrov vode, medtem ko pridelava kilograma mesa zahteva 2500 do 6000 litrov vode.

Navsezadnje pa etični razlogi velikokrat prepričajo posameznika k uživanje brezmesne hrane.
Posameznik se zave, da imajo tudi živa bitja čustva podobna našim. Obisk klavnic, kjer vsakodnevno živali umirajo na grozljive načina, bi marsikoga odvrnilo od mesne prehrane.